»Ko sem prispel na Lanzarote, sem iz letališča stopil brez načrtov. Ker sem prišel iz mrzle zime, sem se takoj odpravil na severni konec otoka, kjer je sonce. Po tem, ko sem prečkal ograje, krožna križišča in prometne ceste, sem našel pešpot ob oceanu. Obsežni horizont se je lesketal v soncu, močan veter pa me je premetaval – ta močan kontrast mi je pustil globok vtis.«
»… Ko rečem midva, se pravi, da postanem odgovoren tudi za neko drugo drobno eksistenco, ki segreva svoj novi rod, skrit v grmovju, ki me spominja tudi po tej plati, da je prejšnji dan sijalo sonce, da je nekoč sijalo sonce tudi meni in da mi slavček v svojem petju posreduje svetlobo oziroma energijo tistega Sonca, ki sem ga spoznal kot otrok.«
»V avtobusu sem dejala svojemu možu: Vasja, ne bo nama več treba na stranišče s svetilko in pri tem uporabiti vrečke ali konzerve. Sonca nismo videli.«
»Ker mi nekdo, ki dobro ve, kako mi je ime, reče: 'Tamala, pridi sem!' me to prizadene. Ker mi ne reče tega, ker sem mlajša, ampak ker sem majhna.«
»Ko sem dobila vlogo, sem se začela s tem ukvarjati. Močno sem začutila vso to temo in borbo vseh izbrisanih.«
»Šokiralo me je, ko sem to ugotovila.«
»Pred začetkom snemanja sem prebrala kar nekaj knjig. Brala sem tudi ponoči, saj je bil čas do odhoda zelo kratek. Iz dneva v dan me je ta zgodba povlekla, tako da sem komaj čakala, da nadaljujem«
»No, to je bil zame ključ! Mislil sem, da bomo imeli vsaj sonce, morje in pesek, tudi če se izkaže, da je Dr. No pogrnil.«
»Njegova smrt me je močno užalostila.«
»Viski in pivo sta kar tekla iz mene, špricala sta mi izpod pazduh, jaz pa sem nosil svoje breme na hrbtu kot križ, razdeljeval sem časopise, dostavljal na tisoče pisem in se opotekal, ves čas na soncu.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju